Hm, tokom debat z rednimi bralci bloga sem ugotovil, da pravzaprav sploh še nisem opisal tipičnega ciklusa kemoterapije. Zdaj sem doživel dva, ki sta si bila precej podobna, tako da lahko malo pomodrujem.
V kolikor opravim z dvojnimi kvalifikacijami sem v ponedeljek sprejet na onkološki inštitut. Prve kvalifikacije predstavlja testiranje za Covid. Stanje na dežju pred kontejnerjem iz katerega se pojavita roka in palčka, ki ti jo omenjena roka zarine v nos (do zdaj sploh ni bilo neprijetno), nato pa 15min čakanja na rezultat. Če je negativen, grem v drugi krog. Odvzem krvi v laboratoriju. Po kakšni uri čakanja na neudobnem stolu mi, če so rezultati zadovoljivi, dodelijo sobo in posteljo.
Sledi vizita, kjer doktorka vpraša kako sem in mi posluša srce ter pljuča. Potem pa čakanje na priklop. Moja shema kemoterapije je sestavljena iz treh citostatikov (to so strupi, ki frdirbajo hitro deleče se celice). V ponedeljek prejemam PacliTaxel, katerega kapljice 24ur preko črpalke romajo v moje telo. Vzporedno prejemam še podporna zdravila. Počutje prvi dan je še dobro.
V naslednjih štirih dneh sta na menuju citostatika Holoxan ter Cisplatin. Priklopijo me zjutraj, okoli osme, do kakšnih 18h je črpalka moja stalna spremljevalka. Počutje se z vsakim dnem slabša, da bi se peti dan samo še valjal po postelji, čutil slabost in bil brez apetita. Ko se medikacija izteče grem domov.
Prvi dan doma oziroma šesti dan ciklusa je najtežji. V bolnišnici me ob citostatikih filajo še z vsem (ne)mogočim, doma te opcije ni, zato ga praktično celega preživim v postelji in ne ločim dneva od noči. Gre za neko napol budno stanje, misli pa blodijo po raznih močvarah. Se pa v naslednjih dneh situacija popravlja. Tretji/četrti dan doma že razmišljam o hrani, ki bi mi pasala, časa v horizontali je vedno manj, s šestim dnem pa sem skoraj da že povsem ok. Le pravega okusa za hrano nimam, se hitro utrudim in sem popoldan/zvečer precej neživahen.
Po 15.dnem ciklusa pa sem nazaj, živahen in nič kaj upočasnjen. S to razliko, da veliko pojem, sploh obrokov, ki si jih zaželim. No, ker se počutim dobro, to obdobje hitro mine in že je tu 21. dan, za katerega želim, da bi kar trajal in trajal in da bi stanje na dežju pred kontejnerjem prišlo čim kasneje.